Dogodek na hribu nad cesto

0/5 ( ratings)

Roman Dogodek na hribu nad cesto je na prvi pogled preprosto tekoča pripoved, ki pa se med branjem kmalu začne širiti in odvijati na mnogih ravneh, prepletajoč vedno nove zgodbe na zabrisani meji med realnostjo in domišljijo.

Pripoved začne že na samem začetku teči na več vzporednih ravneh. Vse so bolj ali manj zaznamovane z vojno v Bosni. V prvem prizoru vojak vodi kaznjenca na eksekucijo na morišče na hribu. V nadaljevanju se počasi razpleta celovito ozadje tega prizora. Sledimo odraščanju petih tesno povezanih prijateljev v Zenici, od otroštva pa do njihovega snidenja v Ljubljani, kamor jih je pregnala vojna. A hkrati je to tudi zgodba pripovedovalčeve družine, od trenutka, ko je srečal svojo ženo in z njo dobil hčerko, preko bega iz vojnega kotla do sprva težavnega prilagajanja novim razmeram v novem domu. Prav tako pa je tudi pripoved o človeku, ki hodi po robu kriminala, saj preprodaja in uživa mamila, od katerih nazadnje postane odvisen. Svojo pripoved dobesedno šiva na dveh ravneh: po eni strani govori kot vključeni protagonist, po drugi pa se vidi in opisuje od zunaj. Ta dvojna vizura roman vodi od samega začetka.

Podvojena perspektiva, hkrati zunaj in znotraj, je nedvomno osrednja pripovedna posebnost romana, učinek, ki ga lahko označimo kot Jankovićev izvirni magični realizem, saj do samega konca ni jasno, kaj je res in kaj se odvija v pripovedovalčevi domišljiji. Ko že pozabimo na to dvojno razsežnost, ker nas vase posrka napeto dogajanje, nas na koncu preseneti silovit, nepričakovan, dokončen obrat. Ostanemo brez odgovora. So se pripovedovane zgodbe res zgodile ali pa imamo pred sabo zgolj izmišljeni film življenja, ki si ga človek odvrti tik pred smrtjo? In kaj to pomeni za sam roman? Je literatura resnična ali pa nekaj lažnega, izmišljenega?

Ni dvoma, Goran Janković je mojster postmodernistične proze: na izredno preprost in domiseln način mu je uspelo napisati velik, izviren, celovit, sodoben in univerzalen roman.

Iztok Osojnik