Osojnikova poezija je kot narava – kontingentna, presežna, a tudi bistveno mistična. Posamezni fragmentarni segmenti se povezujejo v kolaž pesmi, pomeni majhnih stvari se povezujejo v sproščeno igrivost, družbenokritični oporečniški angažma prehaja v razmišljanje o sebstvu, o drugem in o umetnosti nasploh. »Kratkost pesmi izdaja lakoto // ustvarjalnega zanosa«, zapiše v eni svojih redkih kratkih pesmi in s tem pokaže, da je njegova poezija zavezana tudi asketski zunanji formi, ki z nekaj besedami dojame in ubesedi temeljne življenjske situacije.
Osojnikova poezija je kot narava – kontingentna, presežna, a tudi bistveno mistična. Posamezni fragmentarni segmenti se povezujejo v kolaž pesmi, pomeni majhnih stvari se povezujejo v sproščeno igrivost, družbenokritični oporečniški angažma prehaja v razmišljanje o sebstvu, o drugem in o umetnosti nasploh. »Kratkost pesmi izdaja lakoto // ustvarjalnega zanosa«, zapiše v eni svojih redkih kratkih pesmi in s tem pokaže, da je njegova poezija zavezana tudi asketski zunanji formi, ki z nekaj besedami dojame in ubesedi temeljne življenjske situacije.