Svinje letijo v nebo: utopični roman

4.8/5 ( ratings)

Na vsaki »živalski farmi« vedno živijo tudi obstranci, ki ne glede na teror razkrivajo njeno zakrito resnico. Primož Truba, protagonist Osojnikovega potopisno-fantastičnega romana Svinje letijo v nebo, je eden od njih. Njegovo obstranstvo ni toliko osebna izbira, kolikor posledica prestopanja okvirov, ki jih predenj postavlja družba in politika dežele, v kateri živi. Deželi vlada skorumpirana klika, ki ji je uspelo priti na oblast in z vztrajnim ponavljanjem svojo laž postopoma uveljaviti za resnico ter sistem vrednot preobrniti na glavo. V družbi, kjer sta potrošništvo in kriminal prignana do skrajnosti, je meja med javno in zasebno sfero popolnoma izbrisana: tudi zasebno življenje je strogo nadzorovano in javno preganjano. Razlog za obsodbo Primoža Trube in za ritualni linč njegove podobe, ki ga izvedejo v njegovi odsotnosti pod krinko obsodbe zaradi nekonvencionalnega ljubezenskega razmerja, ki ga ima s svojo sestrično Tanjo, je namreč nepristajanje na kriminalno in skorumpirano nasilje oblastnikov.
Ime glavnega junaka aludira na začetnika slovenske knjige, Primoža Trubarja, in posredno na enega prvih požigov knjig na svetu, ki se je v Ljubljani zgodil že leta 1600. To ni naključje. Primož Truba je ustvarjalec posebne govorice. Govorice, ki ustanavlja svet, da sploh obstaja, živi. Kako v luči življenja zares dojeti, kaj pomenijo rigidni okviri tradicionalnega odnosa do jezika, ki ne dopušča nobenih odstopanj od preskriptivne norme in radikalno uničuje in zavira – nekoč na grmadi, danes pa s sodobnejšimi, ponotranjenimi oblikami – vsako živo ustvarjalnost? Zakaj bi se v jeziku zrcaljeni izkušenjski svet pisatelja moral prilagajati omejujočim zapovedim doživljajskega kanona, ki vzpon na Himalajo enači s sprehodom na Ljubljanski grad? Isto velja tudi za drugačne, celovitejše odnose med ljudmi ali za ljubezen, ki izstopa iz zastarelih, tradicionalno zapovedanih oblik. To so niti, ki spletajo in oživljajo tkivo romana.
Roman Svinje letijo v nebo je zagotovo predvsem knjiga strasti. Ne le strasti v nemogočem ljubezenskem razmerju med Trubo in njegovo sestrično ali svobodne strasti nepokornega obstranca, temveč strasti nasploh, strasti pisanja in strasti življenja. Ta strast ne more biti nikoli izsušena, saj prav ona žene človeka ven in naprej, ne glede na režim na »živalski farmi«, ki mu kljub zločinu njegov totalitarni projekt na koncu vedno spodleti.

Iztok Osojnik, rojen 1951, je antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja, umetniškega Garbage Art in glasbenega Papa Kinjal Band, Hidrogizme ter vrste drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov . Leta 1977 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani. Podiplomsko je študiral v Osaki na Japonskem. Leta 2011 je doktoriral iz zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Do sedaj je objavil 27 avtorskih knjig poezije, nazadnje ***Asterisk in Poročena na rdeče , štiri romane in dve zbirki esejev in študij. Vodi Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji, Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln in še vrsto drugih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Zanj je dobil vrsto domačih in tujih nagrad, nazadnje Mednarodno literarno nagrado KONS in nominacijo za Jenkovo nagrado 2011. Živi in dela v Ljubljani.