Read Anywhere and on Any Device!

Subscribe to Read | $0.00

Join today and start reading your favorite books for Free!

Read Anywhere and on Any Device!

  • Download on iOS
  • Download on Android
  • Download on iOS

Nietzsche

Nietzsche

Jelka Kernev Štrajn
4.8/5 ( ratings)
Nove zahteve, ki so se izoblikovale v študentskem gibanju leta 1968 na raznih koncih Evrope, so v Parizu privedle do ustanovitve nove vincennske univerze, na kateri je vse življenje predaval Gilles Deleuze. Poučevati filozofijo: to je bil Deleuzov poklic, tu se je počutil doma, tako je lahko ustvarjal svoje glavne koncepte. Toda zgodovina filozofije je za Deleuza Ojdipov kompleks filozofije, iz katerega moramo poiskati kar najkrajšo bežiščinico. Zato mora biti pot iz ojdipskih dram podpisana z nekim privilegiranim imenom: Friedrich Nietzsche. To je bil Deleuzov veliki pobeg: Nietzschejeva nova podoba misli, usmerjena proti Kantu, proti Heglu, proti domala vsej zgodovini filozofije, a tudi zgodovini civilizacije kot take. Filozofija je kreacija konceptov in prav Nietzsche je Deleuzu to najprej in najbolje omogočil. Prav iz njegovega večnega vračanja je ustvaril nov koncept ponavljanja, vpet v razliko kot novo filozofsko vprašanje-problem in hkrati v tradicionalno kategorijo naključja. Tako je Deleuze privedel do pojma Mallarméjev verz in skupni moto generacije filozofov in nefilozofov: Met kocke ne bo nikoli odpravil naključja. Deleuzova filozofija je prav zato filozofija najkrajše sence – udarec s palico, med prijatelji, točno opoldan.

***

Francoski filozof Gilles Deleuze je eden izmed utemeljiteljev tako imenovane filozofije imanence, filozofske smeri, kamor sodijo – če se omejimo na francosko področje in omenimo samo nekaj najbolj znanih imen – tudi Alain Badiou, Jacques Rancière in Jacques Derrida. Čeprav je umrl že pred iztekom dvajsetega stoletja, je vpliv njegove misli dobil polet in neobvladljive razsežnosti prav v enaindvajsetem stoletju. Zato je, sicer že kar prevečkrat ponovljena ugotovitev, da bo enaindvajseto stoletje zagotovo deleuzovsko, vsekakor utemeljena, saj je njegov opus postal in še zmeraj postaja pomemben sestavni del akademskih humanističnih kurikulumov po vsem svetu.
Deleuze se je rodil v Parizu, kjer je obiskoval gimnazijo Carnot in diplomiral na Sorboni. Nekaj časa poučeval filozofijo na nekaterih gimnazijah po Franciji, bil sodelavec v Centre national de la recherche scientifique, za tem nekaj let profesor na univerzi v Lyonu, od leta 1969 do upokojitve leta 1987 pa je predaval na pariški univerzi Paris VIII v Vincennes-St.-Denisu, na šoli, v katero so bile tedaj uprte vse oči teoretsko zvedavega dela svetovne javnosti. V prelomnem letu 1968 se je seznanil s Felixem Guattarijem , ki ni bil le filozof, ampak tudi psihoterapevt na Clinique de la Borde, ustanovi, znani po uvajanju antipsihiatričnih metod, razvitih pod vplivom Lacanove teorije. Plod njunega intenzivnega sodelovanja so poleg esejev štiri teoretske monografije: Anti-Oedipe: Capitalisme et schisophrénie , katere drugi del z naslovom Milles plateaux: Capitalisme et schisophrénie sta izdala šele leta 1980; Kafka: Pour une littérature mineure in knjigo z naslovom Qu’est-ce que la philosophie? .
Glavno značilnost teh v soavtorstvu nastalih besedil je mogoče aplicirati tudi na vrsto tistih del, ki jih podpisuje Deleuze sam: Logique du sens , Différence et répétition , Spinoza , Foucault , Le pli , Proust et les signes , L'image mouvement , Limage temps , Critique et clinique, in vrsta drugih.
V razvejano tematiko teh knjig se na tem mestu ni mogoče spuščati; zadostuje če rečemo, da je Deleuze v svojih delih skozi obravnavo zgodovine filozofije, literature in filma vpeljal in utemeljil nekaj še vedno aktualnih, pravzaprav čedalje aktualnejših filozofskih konceptov, kot so ponavljanje, razlika, postajanje, manjšinska književnost, rizom, nomadstvo, želeči stroj, deteritorializacija itn. Razvil jih je ob nekaterih osebnostih iz zgodovine filozofije, med katerimi so ga najbolj zanimali Spinoza, Leibniz, Kant in Nietzsche, in ob nekaterih predstavnikih svetovne književnosti: Melville, Kafka, Proust, Artaud, Lewis Caroll, Mallarmé, Beckett itn.
Značilnost Deleuzovega teoretskega diskurza je stilna perspektiva, ki je ni moč nedvoumno razločiti od tematskih vprašanj njegovega opusa, kajti ta avtor pri pisanju ne uporablja znanih retoričnih postopkov za zapeljevanje in prepričevanje bralstva, pač pa proces ubeseditve razume kot specifično »igrivo naravnanost«, ki iz življenjskih anekdot dela aforizme, iz mišljenja pa ustvarja nove perspektive na življenje. Nobenega dvoma torej ni, da se je Deleuze mišljenja in tudi življenja učil pri nemškem filozofu Friedrichu Nietzcheju in mu zato posvetil kar dve monografiji: Nietzsche et philosophie in Nietzsche par Gilles Deleuze . S tema in še drugimi mojstrsko izdelanimi portreti filozofov in umetnikov je nehote prepričljivo ovrgel svojo izjavo, navrženo v nekem intervjuju, da je življenje filozofa nekaj najmanj zanimivega pod soncem. Prav knjiga o Nietzcheju med drugim dokazuje, da je življenje filozofov lahko nekaj nadvse zanimivega, a le če gre pri tem – kot se je sam izrazil o Nietzschejevem življenju – za kompleksno enotnost: »korak za mišljenje, korak za življenje«.
Language
Slovenian
Pages
152
Format
Paperback
Publisher
KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica
Release
September 25, 2014
ISBN 13
9789619373200

Nietzsche

Jelka Kernev Štrajn
4.8/5 ( ratings)
Nove zahteve, ki so se izoblikovale v študentskem gibanju leta 1968 na raznih koncih Evrope, so v Parizu privedle do ustanovitve nove vincennske univerze, na kateri je vse življenje predaval Gilles Deleuze. Poučevati filozofijo: to je bil Deleuzov poklic, tu se je počutil doma, tako je lahko ustvarjal svoje glavne koncepte. Toda zgodovina filozofije je za Deleuza Ojdipov kompleks filozofije, iz katerega moramo poiskati kar najkrajšo bežiščinico. Zato mora biti pot iz ojdipskih dram podpisana z nekim privilegiranim imenom: Friedrich Nietzsche. To je bil Deleuzov veliki pobeg: Nietzschejeva nova podoba misli, usmerjena proti Kantu, proti Heglu, proti domala vsej zgodovini filozofije, a tudi zgodovini civilizacije kot take. Filozofija je kreacija konceptov in prav Nietzsche je Deleuzu to najprej in najbolje omogočil. Prav iz njegovega večnega vračanja je ustvaril nov koncept ponavljanja, vpet v razliko kot novo filozofsko vprašanje-problem in hkrati v tradicionalno kategorijo naključja. Tako je Deleuze privedel do pojma Mallarméjev verz in skupni moto generacije filozofov in nefilozofov: Met kocke ne bo nikoli odpravil naključja. Deleuzova filozofija je prav zato filozofija najkrajše sence – udarec s palico, med prijatelji, točno opoldan.

***

Francoski filozof Gilles Deleuze je eden izmed utemeljiteljev tako imenovane filozofije imanence, filozofske smeri, kamor sodijo – če se omejimo na francosko področje in omenimo samo nekaj najbolj znanih imen – tudi Alain Badiou, Jacques Rancière in Jacques Derrida. Čeprav je umrl že pred iztekom dvajsetega stoletja, je vpliv njegove misli dobil polet in neobvladljive razsežnosti prav v enaindvajsetem stoletju. Zato je, sicer že kar prevečkrat ponovljena ugotovitev, da bo enaindvajseto stoletje zagotovo deleuzovsko, vsekakor utemeljena, saj je njegov opus postal in še zmeraj postaja pomemben sestavni del akademskih humanističnih kurikulumov po vsem svetu.
Deleuze se je rodil v Parizu, kjer je obiskoval gimnazijo Carnot in diplomiral na Sorboni. Nekaj časa poučeval filozofijo na nekaterih gimnazijah po Franciji, bil sodelavec v Centre national de la recherche scientifique, za tem nekaj let profesor na univerzi v Lyonu, od leta 1969 do upokojitve leta 1987 pa je predaval na pariški univerzi Paris VIII v Vincennes-St.-Denisu, na šoli, v katero so bile tedaj uprte vse oči teoretsko zvedavega dela svetovne javnosti. V prelomnem letu 1968 se je seznanil s Felixem Guattarijem , ki ni bil le filozof, ampak tudi psihoterapevt na Clinique de la Borde, ustanovi, znani po uvajanju antipsihiatričnih metod, razvitih pod vplivom Lacanove teorije. Plod njunega intenzivnega sodelovanja so poleg esejev štiri teoretske monografije: Anti-Oedipe: Capitalisme et schisophrénie , katere drugi del z naslovom Milles plateaux: Capitalisme et schisophrénie sta izdala šele leta 1980; Kafka: Pour une littérature mineure in knjigo z naslovom Qu’est-ce que la philosophie? .
Glavno značilnost teh v soavtorstvu nastalih besedil je mogoče aplicirati tudi na vrsto tistih del, ki jih podpisuje Deleuze sam: Logique du sens , Différence et répétition , Spinoza , Foucault , Le pli , Proust et les signes , L'image mouvement , Limage temps , Critique et clinique, in vrsta drugih.
V razvejano tematiko teh knjig se na tem mestu ni mogoče spuščati; zadostuje če rečemo, da je Deleuze v svojih delih skozi obravnavo zgodovine filozofije, literature in filma vpeljal in utemeljil nekaj še vedno aktualnih, pravzaprav čedalje aktualnejših filozofskih konceptov, kot so ponavljanje, razlika, postajanje, manjšinska književnost, rizom, nomadstvo, želeči stroj, deteritorializacija itn. Razvil jih je ob nekaterih osebnostih iz zgodovine filozofije, med katerimi so ga najbolj zanimali Spinoza, Leibniz, Kant in Nietzsche, in ob nekaterih predstavnikih svetovne književnosti: Melville, Kafka, Proust, Artaud, Lewis Caroll, Mallarmé, Beckett itn.
Značilnost Deleuzovega teoretskega diskurza je stilna perspektiva, ki je ni moč nedvoumno razločiti od tematskih vprašanj njegovega opusa, kajti ta avtor pri pisanju ne uporablja znanih retoričnih postopkov za zapeljevanje in prepričevanje bralstva, pač pa proces ubeseditve razume kot specifično »igrivo naravnanost«, ki iz življenjskih anekdot dela aforizme, iz mišljenja pa ustvarja nove perspektive na življenje. Nobenega dvoma torej ni, da se je Deleuze mišljenja in tudi življenja učil pri nemškem filozofu Friedrichu Nietzcheju in mu zato posvetil kar dve monografiji: Nietzsche et philosophie in Nietzsche par Gilles Deleuze . S tema in še drugimi mojstrsko izdelanimi portreti filozofov in umetnikov je nehote prepričljivo ovrgel svojo izjavo, navrženo v nekem intervjuju, da je življenje filozofa nekaj najmanj zanimivega pod soncem. Prav knjiga o Nietzcheju med drugim dokazuje, da je življenje filozofov lahko nekaj nadvse zanimivega, a le če gre pri tem – kot se je sam izrazil o Nietzschejevem življenju – za kompleksno enotnost: »korak za mišljenje, korak za življenje«.
Language
Slovenian
Pages
152
Format
Paperback
Publisher
KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica
Release
September 25, 2014
ISBN 13
9789619373200

More books from Jelka Kernev Štrajn

Rate this book!

Write a review?

loader