Nobenega prijatelja razen gora: zapisi iz Zapora Manus

5/5 ( ratings)

Leta 2013 so kurdskega novinarja Behrouza Boochanija protizakonito zaprli na otoku Manus. Tam je ostal dolgo – predolgo. Ukleščen v okove na majhni piki sredi Tihega oceana. Ta knjiga je posledica.

V celoti je natipkana na mobilni telefon in prevedena iz farsija. Je glas priče in dejanje preživetja, živa slika petih let, preživetih v zaporu in pregnanstvu. Lirični odziv iz prve roke. Krik upora proti nečloveškemu ravnanju z begunci in zaporniki. Še več: proti avtomatiziranemu korporatokratskemu delovanju Kiriarhičnega sistema, abstraktne entitete, ki v nedogled prizadeja trpljenje, njen dejanski podaljšek pa je slehernik, ki, yes sir, le izpolnjuje ukaze. Sistem kot hobotnica, ki steguje lovke po vsej Zemlji.

Kdor si želi prenašati manj trpljenja, mora živeti kot Govedo. Jesti. Spati. Ne postavljati nobenih vprašanj. Sistema ni mogoče razumeti. Celo pazniki so nevedni. Ne smeš se upirati. Samo podredi se moči pravil in predpisov.

Z vrsto literarnih nagrad ovenčana knjiga Behrouza Boochanija je pretresljivo aktualno branje v času, ko se naši domovi v strahu pred nevidnim sovražnikom spreminjajo v zaporniške otoke, planet pa v velikansko nadzorovano kaznilnico. Behrouzovo delo je odločen ne slehernim poskusom zasužnjitve, tudi »Veliki ponastavitvi« , ki jo »veliki šefi« človeštvu pridigajo s svetovnih odrov. Behrouz, mojster grozljivega nadrealizma sodobne človeške realnosti, s svojim pričevanjem ustvarja novo občutljivost, znanje in filozofijo, s katerimi je moč ne le polno dojeti delovanje sodobnega globalnega kolonializma, temveč ga tudi razkrinkati in presegati.

Pred nami je suvereno literarno delo, ki prerašča vsakršne žanrske omejitve.